KRONIKA RIBIŠKE DRUŽINE ŽIRI
1953-2013

Do letnica 1886 ve zgodovina povedati, da je bila Poljanska Sora v upravljanju Škofjeloške gospode. Imenovanega leta, pa je koncesijo od škofjeloške gospode odkupil dr. Ivan Tavčar. Slednji je imel na celotni Sori edini pravico do ribolova. Znano je, da je odlavljal dva do trikrat letno in plen odnašal v Ljubljano. Lov, ki je bil dovoljen na nešportni način, vabe dovoljene vse mogoče, število rib neomejeno je dovoljeval tudi svojim prijateljem.

Na žirovskem je od dr. Ivana Tavčarja prvi dobil dovoljenje za odlov rib Poljanšek Jakob, po domače Modrijanovec iz Sela. Naslednji najemniki so bili Kamenškovi iz Nove vasi, za njim pa Žakelj Jože-Fric. Od Frica sta dobila dovoljenje dr. Kavčič Ivan- Špicarjev in sodnik iz Idrije Fremerstein. V tem času so prodajali tudi ribe v gostilnah pri Petronu in Špicarju.

Po smrti dr. Ivana Tavčarja 19.02.1923 so se menjavali razni najemniki vse do druge svetovne vojne in sicer; Mlakar-mesar iz Gorenje vasi, Anžonovc-gostilničar iz Srednje vasi ter Petron in Špicar- gostilničarja iz Žirov.

Po končani drugi svetovni vojni je pripadla Poljanska Sora ribiškemu društvu Ljubljana. Ker pa je bilo v ribiškem društvu Ljubljana včlanjenih precej Žirovcev so dobili svoj revir, ki je segal od izvira Sore do Barbne žage na Hotavljah z vsemi pritoki. Po tako pridobljenem soglasju se je 1953 leta imenovala Revirna družina Žiri. Letnica 1953 torej predstavlja rojstvo ribištva na žirovskem. Od leta 1953 imamo tudi knigo prvih vpisanih članov; Oblak Janez, Naglič Nace, Dolenc Milan, Berčič Karel, Vrhovc Filip, Čadež Anton, Maček Marjan in Bunc Bojan.

Dne 5.  junija 1955 pa je bil na Trebiji v šoli ustanovni občni zbor RD Žiri z sledečim članstvom; Jože Bogomir, Valant Jože, Nered Franc, Milenovič Djoko, Naglič Milan, Ušeničnik Lovro, Oblak Janez, Berčič Karol, Oblak Vital in Kogej Davorin. Istega leta 1955 pričnejo Žirovski ribiči razmišljati o ribogojstvu za svoje potrebe, katerega pobudnik je bil Karel Berčič. RD Žiri vzame v najem  stavbo električne centrale, katere lastnik je bil Jakob Strlič. Že naslednje leto 1956 predstavlja rojstvo amaterskega ribogojstva  na Žirovskem, saj je bilo osmukanih prvih 36 samic potočne postrvi  ulovljenih z prvim agregatom, ki so ga ribiči sami naredili iz stare kosilnice in so ga poimenovali TOP.

Letnica  1965 pomeni prelomno leto, ko pričnejo iskati novo lokacijo za izgradnjo ribogojnice. Analiza je pokazala, da je najbogatejša voda s kisikom na Rovtu. Zemljišče je bilo odkupljeno od Frančiške Lenger – Špicarjeve in Frančiške Strel. Investitor za novo ribogojnico je bil Zavod za ribištvo, ker RD Žiri ni bila kreditno sposobna. 1967 leta je bilo prvič v novi ribogojnici nasmukanih 150 000 iker in že naslednje leto 500 000 iker, kar predstavlja še danes kapaciteto vališča.
Leti 1968 in 1969 sta bili najbolj krizni, ker je Zavod za ribištvo prepisal ribogojnico in s tem tudi kredit na RD Žiri. Kriza se je prebrodila samo z prodajo krmljenega zaroda in mladice potočne podstrvi.

V letih 1970 do 73 je bil zgrajen prvi zunanji bazen velikosti 10 X 3 m, kakor tudi čistilni bazen za vališče. V tem obdobju se je izgradil most čez Osojnico in se je obnovila cesta do Ribogojnice.

V letih 1974 pa, vse do leta 1977 se RD spusti v izgradnjo prizidka k ribogojnici zaradi potrebe po klubskih prostorih in stanovanju prvega ribogojca in gospodarja. V imenovanih letih so se izgradili tudi preostali zunanji bazeni skupaj z umirjevalnikom in s tem dobi ribogojnica v Žireh današnjo zunanjo podobo.

V letih vse tja do 2003, kose je praznovala petdeset letnica RD Žiri je  bilo kar neka postorjenega. Po letih osamosvojitve in z spremembo številnih zakonodaj je bilo najprej potrebno poskrbeti za ponovno registracijo vpis v sodni register in tudi rešit lastništvo z vpisom v zemljiško knjigo. V devetdesetih letih se je tudi asfaltirala celotna dovozna pot kakor tudi dvorišče pred ribogojnico in hkrati je tudi poskrbljeno za možnost priklopa na javni vodovod, kakor tudi kanalizacijo. Ob praznovanju petdesetletnice 2003 velja omenit, da RD Žiri prvič dobi celostno podobo z novim znakom RD Žiri, katerega avtor je naš častni član in akademski slikar Tomaž Kržišnik.

Velja omenit tudi zadnje desetletno obdobje, ki je poskrbelo za kar nekaj novosti. Vzgojila se je domača materna jata potočne postrvi, ki nam omogoča vsakoletno smukanje brez izlovov iz vodotokov. Konstantna prodaja konzumne ribe – šarenke. Postopoma skozi zadnje desetletje so se obnovili vsi zunanji bazeni in tudi umirjevalnik za samo vališče. Upam si trdit, da ima RD Žiri danes sicer sorazmerno majhno a hkrati eno najmodernejših ribogojnic v naši širši okolici. Le ta nam omogoča vzrejo potočne postrvi od doma nasmukane ikre pa vse do konzuma oziroma lovne mere kot vložek v Ribolovne vode.

K navedenemu razvoju RD Žiri skozi posamezna zgodovinska obdobja navedenih 60 let so doprinesle posamezne generacije ribičev posameznikov, ki so z svojim etuziazmom, predvsem pa ljubeznijo do narave, želje po prijateljevanju z sebi enako mislečimi gradili vez med naravo in človekom-ribičem.
 
Bogastvo naše izvirne reke Sore in njenih pritokov, nam nudi ogromno možnosti za razvoj ribogojstva in ribištva na Žirovskem. Z ribištvom je povezana vzgoja človekovega duha, njegova volja, vztrajnost, ter vrline, ki so svojstvene za človeka v njegovem stiku z naravo.

Voda ni samo vir življenja za v njej živečo floro in favno, temveč tudi za človeka. Člani RD Žiri, zavedajmo se odgovornosti, ki nam je dana, da skrbimo za čistost in bogatost Reke Sore in njenih pritokov.

Dober prijem
    
Žiri; 1.2.2014
Miro Mahnič